Vsi otroci lahko razvijejo posluh za glasbo! Preberite, zakaj starši igramo ključno vlogo v tem procesu…

Marca 2017 sem opravila mednarodno usposabljanje za licenco Music Together učitelja. Celotno izobraževanje je bilo vsebinsko in duhovno bogata pustolovščina, ki odkriva nova obzorja in nove poglede na glasbeni razvoj predšolskih otrok. Danes bom z vami delila en delček tega na čemer gradi Music Together, ker menim, da bi se morali vsi, ki nam je bilo zaupano, da vzgajamo naše male srkajoče ume, zavedati spodnjih štirih pomembnih dejstev o glasbenem razvoju otrok.

VSI OTROCI SE RODIJO S POSLUHOM!

Vsi otroci se rodijo s posluhom za glasbo, kako ga razvijejo pa je odvisno od stimulacije okolja. Nekateri otroci se rodijo z visokim glasbenim potencialom, drugi z nizkim, večini pa je v zibelko položen vsaj nek povprečen glasbeni potencial. Posluh, ki ga otrok skozi odraščanje razvije, pa je preplet glasbenega potenciala s katerim se je otrok rodil in vplivov okolja v katerem živi. Sposobnost petja, plesa in igranja na inštrument je torej odvisna od obeh dejavnikov. Na prvega, biološkega, ki determinira stopnjo glasbenega potenciala ob rojstvu, ne moremo vplivati, zelo veliko pa lahko pripomoremo k razvoju glasbenega posluha z zagotovitvijo primernega, glasbeno bogatega in raznolikega okolja.

MUZIKALNOST JE KOT SEME, KI RASTE IN SE RAZVIJA!

Vsak otrok lahko razvije osnovne glasbene kompetence, če ga izpostavimo glasbeni stimulaciji.

Pod osnovne glasbene kompetence sta tukaj mišljena ritmični in melodični posluh. Ker se ne rodimo vsi z enakim glasbenim potencialom, tudi osnovnih glasbenih kompetenc ne razvijemo vsi niti enako hitro niti na enak način, zato ne smemo prehitro sklepati o otrokovih sposobnostih ali primerjati otrok med seboj. Naj vam to trditev ponazorim z naslednjo prispodobo. Glasbene sposobnosti in muzikalnost so kot seme, ki raste in se razvija. V kolikor bomo to seme posadili v rodovitno zemljo, ga zalivali in izpostavljali sončni svetlobi, bo iz njega zrasla zdrava odrasla rastlina. Iz semena, ki bo raslo v pusti in suhi zemlji, z malo sončne svetlobe, pa bo kvečjemu pognala majhna in uvela bilka. Če otroka že od prenatalnega obdobja naprej izpostavljamo glasbi in stimuliramo njegove čute v tej smeri, mu na ta način položimo temelje za razvoj osnovnih glasbenih kompetenc.

Največja napaka, ki se nemalokrat dogaja je, ko odrasli otroka prehitro ocenijo, da je »brez posluha« ali »netalentiran« za glasbo ter ga na ta način še dodatno izolirajo od glasbene stimulacije, ki bi prav temu otroku lahko pomagala do boljšega razvoja njegovega glasbenega potenciala. Najbolj občutljivo obdobje za razvoj glasbenega posluha je do petega leta starosti. V zahodnem svetu velja, da otroci osnovne glasbene kompetence razvijejo nekje med tretjim in sedmim letom starosti, seveda pa ta razvoj lahko traja tudi dlje časa.

STARŠI SO KLJUČNI ELEMENT!

Vloga staršev in skrbnikov je bistvena v celotnem procesu glasbenega razvoja otroka in to ne glede na to kakšne so njihove glasbene sposobnosti.

Kje so že časi, ko so se družine zbrale ob krušni peči ali ob kmečkih opravilih in so peli, igrali na ljudske inštrumente, ploskali in plesali, otroci pa so bili del tega dogajanja. Danes v marsikateri družini ne vedo več kako bi se glasbeno igrali, pa vendarle smo ravno starši tisti, ki smo otrokovo ogledalo. Preveč smo omejeni samo na poslušanje glasbe, poslušanje posnete glasbe je zgolj ena od mnogih glasbenih doživetij, ki jih otrok potrebuje za svoj glasbeni razvoj.

Otrok razvija svoje zmožnosti poslušanja in izražanja skozi interakcijo in ponavljanje slišanega – ne glede na to kako je mati zapela pesem, pomembna je izkušnja, ki v otroku razvija glasbene kompetence in mu daje možnost da prisluhne, slišano v sebi predela, se sam odzove in eksperimentira na njemu lasten način ter nato opazuje mamino reakcijo na njegovo ustvarjanje. Popolno! Poleg tega skozi poslušanje maminega petja razvija odnos do glasbe in osvaja vrednote poslušanja, lastnega izražanja ter umetniškega udejstvovanja.

VSAK NA SVOJ NAČIN!

Otroci se glasbeno najboljše razvijajo v igrivem, netekmovalnem, sproščenem okolju…

Pomembno je, da se vse odvija v neformalnem učnem okolju, in da pustimo otroku njegov lasten način kako bo sprejemal in izražal glasbo. Nekateri otroci dolgo časa samo opazujejo, poslušajo in sprejemajo, spet drugi se takoj aktivno odzovejo, pa vendar oboji vsrkavajo in beležijo in spontano razvijajo svoje glasbene sposobnosti. Zelo zmotno bi bilo prepričanje, da se našega otroka ne dotakne moč glasbe, če je sam ne izrazi s petjem, gibanjem ali igranjem.

Kaj je Music Together?

Music Together je mednarodno priznan glasbeni in gibalni pristop k zgodnjemu glasbenemu razvoju dojenčkov, malčkov in predšolskih otrok ter njihovih staršev. Music Together je program, ki temelji na dolgoletnih raziskavah s področja zgodnjega seznanjanja z glasbo in še posebno močno poudarja pomen vključevanja staršev v celoten proces.

Leave a Reply